SŽ 711 - Zelenc

Motorniki serije 711 so prišli v Slovenijo v letu 1970. 10 dvojnih garnitur je kot predelano nemško serijo DB VT 24 izdelalo podjetje WMD iz Donauwörtha. Garniture so imele rjavo - belo barvno kombinacijo (od tod vzdevek »bajadera«), rjavi interier in zamrežena čelna stekla. Vagoni so imeli različno opremo, zaradi varčevanja pa so bili brez klimatskih naprav ter s slabo zvočno izolacijo.

Z njimi je tedanja ŽG Ljubljana s kratkim potovalnimi časi in udobnostjo želela povezati Ljubljano in Beograd. Tako je nastala »Emona ekspres«. Med potniki je bil izjemno priljubljen, medtem ko so hrvaški železničarji nanj bili izjemno ljubosumni, saj jim je med Zagrebom in Beogradom domala pobral vse potnike. Zato so ga začeli zaustavljati na skoraj vseh postajah in s tem podaljševati vozni čas, redno pa je tudi zamujal. ŽG Ljubljana je vlak umaknila. Kot alternativo so uvedli vlak s pulman (kupe) vagoni 1. razreda slovenske, hrvaške in srbske železniške uprave. Vlak imenovan »Sava ekspres« je imel številko 100/101. Vagoni so bili temno modre barve, opremljeni z rdeče plišastimi - žametnimi sedeži in bifejem.

Poleg »Emona Ekspres« je serija 711 vozila med Mariborom oziroma Mursko Soboto in Reko oziroma Koprom. Do elektrifikacije in uvedbo klasične garniture na relaciji Maribor - Koper so vozili kot »Pohorje ekspres«. Kot »Arena ekspres« na relaciji Pulj - Ljubljana - Zagreb, med poletno sezono pa tudi med Ljubljano in Splitom. Ravno tako je vozil »izletniške« vlake po celi nekdanji Jugoslaviji ter tudi v Italijo.

Opremljenost posameznih vagonov do leta 1978 je bila sledeča:

• varianta A (vagoni 001, 005, 009, 013, 017) - imeli so bife z točilnim pultom, štedilnikom, bojlerjem na plin in električnim hladilnikom. Nasproti pulta pod oknom sta bile dve mizici s po dvema sedežema.
• varianta B (vagoni 003, 007, 011, 015, 019)- opremljen samo s sedišči
• varianta C (vagoni s parnimi številkami) - imel je salon z dvema sedežema. Naslonjala sedežev so se lahko preklopila v gornji položaj in so tako lahko dobili štiri postelje. Na sredini med sedeži je bila mizica. Salon se je lahko pregradil z roleto na stropu. Zato so bila za vstop v salon vgrajena dvojna vrata. Vgrajena je bila naprava z ozvočenjem, magnetofonom in ojačevalcem (Telefunken)

Tako je bilo torej polovica garnitur v sestavi A+C, druga polovica pa v sestavi B+C. Po rekonstrukciji v letih 1978/79 so vsi vagoni variante B, predelane v varianto A.

Motorniki ob dobavi niso imeli vgrajenih klimatskih naprav. Na zadnjem delu je bil montiran ventilator in loputa za sveži ali obtočni zrak. Vendar to ni zadostovalo poleti pri višjih zunanjih temperaturah. Tudi okna so se odpirala le štiri, na hodnikih pred strojevodsko kabino. Prvi poskus ublažitve stanja je bila dodatna stropna izolacija z stekleno volno, a to ni zadostovalo. Zato so naslednje leto pričeli vgrajevati klimatske naprave pod zadnjimi stopnicami. Sestavljen je bil iz 2-valjnega zračno hlajenega dizelskega motorja z 30 KM, generatorja in 3-stopenjskega kompresorja. Spodaj je bil tudi kondenzator, kateri pa zaradi ponesrečene lokacije ni deloval najbolje, saj je bil večinoma zamašen z nesnago, katera se je dvigovala med vožnjo. Hladilni del pa je bil nameščen na stropu. Težave so bile tudi z kompresorjem, ker so rade pokale bakrene cevi, tako da smo jih potem odstranili in je delovala samo 1. in 3. stopnja. Z časom je pričel dizelski motor porabljati precej olja, tako da je bila dograjena sesalna črpalka, katera je sesala olje iz rezervoarja v motor.

V letih 1978/79 so vse garniture postopoma odšle v tovarno, katera se je pred tem preimenovala v MBB. Zamenjali so prvotne šestvaljne ladijske motorje 846 BB zaradi težav z pokanjem glav valjev z novejšimi 12-valjnimi OM 404. Garniture dobijo zeleno barvno shemo, klimatske naprave BBC, spremenjen interier, obnovili podvozja in prenosnike moči. Prvotna zelena shema brez vzorca se je obdržala le kratek čas. Že leta 1982 je prva garnitura dobila zeleno - belo barvno shemo, po kakršni jo poznamo danes. Tako imenovani »zeleni vlak« je povezoval regionalne centre z Ljubljano. Med drugim je vozil kot »Arena« na relaciji Pula - Ljubljana - Zagreb, Ljubljana - Maribor - Murska sobota, v Italijo, Avstrijo itd. V zakupu letalske družbe JAT pa je v letu 1986 in 1989 vozila med Ljubljano in letališčem Zagreb.

Po Sloveniji vozijo praktično po vseh progah, kjer se pojavi potreba za to. Po letu 2000 so dve garnituri pobarvali v modro - belo barvno shemo, da bi bile nadomestna garnitura v primeru izpada ICS garniture SŽ 310. Vendar se to ni obneslo, saj jo je nadomestila garnitura SŽ 312. Garnituri pa sta ob naslednji reviziji že dobile nazaj prvotni oplesk. Zaradi starosti se počasi umikajo iz rednega prometa, nekaj so jih že kasirali. Po vsej verjetnosti pa tudi preostale čaka podobna usoda.

Avtor opisa in stanja vozil: Luka Gradišnik
Stanje vozil: 2. 3. 2024 tukaj

Celotno gradivo lahko najdete tukaj